10 razlogov ZA eko

1.Ekološka pridelava upošteva višje standarde.

2.Ekološka hrana je bolj zdrava.

3.Ekološko pridelana hrana pomaga v boju proti raku, kapi in srčnim težavam.

4.Ekološko pridelana hrana vsebuje več hranilnih snovi.

5.Ekološko pridelana hrana ima boljši okus.

6.Ekološka hrana ščiti prihodne generacije.

7.Ekološke kmetije spoštujejo naravne vire.

8.Ekološki kmetje skrbijo za zemljo.

9.Ekološko kmetovanje varuje ozračje.

10.Ekološko kmetijstvo lahko nahrani več ljudi.

      1. Ekološka pridelava upošteva višje standarde.

S pomočjo odkrivanja starih znanj, številnih novih spoznanj in trdega dela, so bila postavljena pravila, ki določajo ekološke pridelke in živila. Certifikat o ekološki pridelavi je zagotovitev izvora pridelka širši javnosti in jamstvo, da je pridelek vzgojen in pridelan v slovenski zemlji in ne vsebujejo šklodljivih kemijskih dodatkov in pesticidov. V Sloveniji porabimo bistveno manj mineralnih gnojil in pesticidov kot v kmetijsko razvitejših zahodnih državah, certifikat pa nam dodatno zagotavlja, da se slovenski pridelovalci držijo strogih standardov ekološke pridelave.

2. Ekološka hrana je bolj zdrava.

Ekološko pridelana živila imajo visoko zdravstveno, hranilno in prehransko vrednost. Zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, možganske kapi in znižujejo tveganje za prirojene napake plodu. Eko živila vsebujejo bistveno manj nitratov in pri predelavi ne uporabljamo nepotrebnih dodatkov, ojačevalcev okusa, barvil in umetnih arom. Intenzivni način pridelave hrane vsebuje do 70 odstotkov več pesticidov in ima 40 odstotkov manj oksidantov kot hrana iz ekološke pridelave, pri kateri uporabljajo postopke, ki ohranjajo prehransko vrednost živil. Splošna prepoved uporabe genske tehnologije v ekološki pridelavi zmanjšuje dodatno tveganje za človeško zdravje!

3. Ekološko pridelana hrana pomaga v boju proti raku, kapi in srčnim težavam.

Salicilna kislina je odlično naravno sredstvo proti raku na debelem črevu, krepi delovanje srca in jo predpisujejo ljudem s povečanim tveganjem za nastanek srčno-žilnih bolezni (možganska kap, srčni infarkt). V naravi je proizvedena kot obramba rastlin proti stresu in bolezni. Če pa se rastlini ni potrebno boriti proti insektom, ker je “zaščitena” proti škodljivcem s pesticidi, proizvaja malo ali skoraj nič salicilne kisline. Hranilno osoromašena hrana se prenese v naša telesa, kjer nima nobenega učinka. Raziskave so pokazale, da v ekološki zelenjavni juhi najdemo skoraj šestkrat več salicilne kisline kot v juhah iz neekološko pridelane zelenjave.

4. Ekološko pridelana hrana vsebuje več hranilnih snovi.

Študije nam dokazujejo, da je kvaliteta danes pridelanega sadja in zelenjave nizka, saj vsebujeta manj vitaminov in mineralov kot hrana, pridelana v času pred uporabo pesticidov in kemičnih snovi. Krompir moderne pridelave je v primerjavi z krompirjem izpred pedesetih let izgubil  sto odstotkov vitamina A, sedeminpedeset odstotkov vitaminov C in železa, osemindvajset odstotkov kalcija, pedeset odstotkov vitamina B2 (riboflavin) in osemnajst odstotkov vitamina B1 (thiamin). Podobno se je zgodilo še štiriindvajsetim drugim vrstam sadja in zelenjave. Študije so nam dokazale tudi, da ima hrana ekološke pridelave deset do dvestopedeset odstotkov več vitaminov in mineralov kakor ne-ekološka hrana in da imajo pridelki splošno višjo prehrambeno vrednost.

5. Ekološko pridelana hrana ima boljši okus.  

Zdrava, naravna hrana, ki vsebuje vse potrebne vitamine in minerale, ima boljši okus od konvencionalno pridelane. Recept za boljši okus pa je v zdravi, čisti zemlji, kvalitetnih semenih in organskih gnojilih. Tako dobimo zdravo, ekološko hrano, ki vsebuje nujno potrebne vitamine in minerale. Prepričajte se sami in poizkusite ekološko pridelan korenček in korenček iz supermarketa. Ekološko pridelan korenček ima okus, kot da bi ga ravnokar iztrgali iz zemlje, drugi pa ....

6. Ekološka hrana ščiti prihodnje generacije.

Otroci so izpostavljeni številnim nevarnim snovem že v maternici. Naša generacija žanje rezultate izpostavljanja kemikalijam in preparatom štirih generacij, ki so bile izpostavljene čedalje večji uporabi škodljivih snovi. Vsa določila, ki definirajo "zdravo hrano", pa so bila postavljena za odrasle, ne za otroke. Veliko študij je namreč dokazalo, da pri otroku že manjša izpostavljenost pesticidom lahko vpliva na živčni sistem in poveča nevarnost raka.

7. Ekološke kmetije spoštujejo naravne vire.

Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave, poseben poudarek pa namenjajo ohranjanju rodovitnosti tal. Varujejo naše naravne dobrine, izkoriščajo njihove prednosti, jih vzdržujejo in izboljšujejo. Skrbijo za ekološko ravnotežje, večajo raznovrstnost organizmov, ohranjajo vodo čisto, naravne vire in energijo pa izkoriščajo na naravi prijazen način. Uporabljajo metodo trajnostnega načina kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem, v smislu tla-rastline-živali-človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov.

8. Ekološki kmetje skrbijo za zemljo.

Ena glavnih značilnosti ekološkega kmetovanja je ohranjanje in povečevanje rodovitnost tal z organskimi gnojili. Čista zemlja pa je osnova za zdravo hrano. Tehnike neekoloških načinov kmetovanja temeljijo na intenzivni uporabi kemično-sintetičnih sredstev, rezultati uporabe pa se kažejo v zmanjšanju površine nezastrupljene zemlje. Ekološko kmetijstvo lahko jemljemo kot alternativo konvencionalnemu, saj zemlja pognojena z organskim gnojilom vsebuje dvakrat več koristnih mikrobov, črvov in insektov, kot zemlja pod intenzivno pridelavo. Ekološki kmetje pridelujejo v sožitju z naravo, saj je to v skladu z njihovim nazorom o zdravem ekosistemu.

9. Ekološko kmetovanje varuje ozračje.

Polja ekoloških pridelovalcev vsebujejo osemindvajset odstotkov več ogljika kot ostala. V zemlji je veliko organizmov, ki prenašajo ogljik. V primerjavi s kemično obdelano, je zemlja ekoloških pridelovalcev bolj rodovitna in kljub škodljivcem proizvede skoraj enako količino pridelka. S shranjevanjem in zadrževanjem ogljika v zemlji ekološki kmetovalci delujejo proti klimatskim spremembam.

10. Ekološko kmetijstvo lahko nahrani več ljudi.

Greenpeacova študija leta 2002 v Etiopiji je dokazala, da ekološke kmetije v Etiopiji proizvedejo tri do pet krat več hrane kot ostale, proizvod koruze je zrasel za 20-250%, na ekoloških kmetijah v Braziliji in peruju se je pridelek povečal za 150%.